Konec bitevnika

Details

Kategorija: KULTURA - RELIGIJA - HISTORIJA

Datum: Nedělja, 08 Januar 2012 22:48

Čitanja: 8980

Konec bojovego korablja "Imperatorica Marija". (верзија чланка в кыриллици јест ту)

Pred 95 letami v Sevastopolskih dokah je eksplodoval, razerval se i zatonul v morskih vodah jedin iz najmočniejših vojenskih korabljov Rossijskego morskego flota.
Bojovij korablj je byl s'strojen v lodje-strojitelnih fabrikah "Nikolajev" pred 100 letami v junije 1911. Spuščen na morske vody je byl v jeseniji 1913 i v junije 1915 je načal svoju vojensko-bojovu službu v Černomorskem flotie.
V tih letah korablj Marija je byl najmoderniejšij v Evropie. On je imal vodo-dviženije 25.465 ton, d'lgota lodji je byla 168m, širina 27,4m, zanurjanije 8,7m.
Močnostj 4-valnego paroturbinego s'stava 26.000 l.s., bystro-hodienije 21 uzlov, širina zaščitnego pancira do 262mm.
Vojenska sila bitevnika je byla s'staviena iz dvie na deset 305mm i dva deset 130mm težkih pušek, osm 75mm proti-samoletnih pušek i četyrih torpedovih aparatov.

Bojova činnost
V tih dnah sut se plovili na vodah Černego morja niemecski bitevniky "Teben" i jego suprovodnik, legkij bitevnik "Breslav". Na rossijskem bitevnike "Marija" je byl bezotkladno dvignut bojovij znak vodža Černomorskeho flota admirala Kolčaka i lodj je načala svoju aktivnu bojovu činnost protiv Niemecsko-turecskemu flotu.
Velika vojenska sila i bystro-idučnostj bitevnika "Marija" je ukončila neprjateljsku činnost niemecskih bitevnikov.
Bystro je byl pridružen k bitevniku "Marija" drugij bitevnik imenovanij "Katarina Velika", ktorij je byl ravnego typa i vojenskej sily s bitevnikom "Marija". Ot ijunija do oktobra 1916 si korablji sut zav'ršily 24 bojovih operacij i zakončily neprjateljski aktivity niemecskih bitevnikov.

16 eksplozijej
7. oktobra 1916, v 00 časin 20 minut je bylo slyšeti močne zvuko-dviženije v severnej časti Sevastopolskego zaliva i potom v tečeniji 48 minut ješče 15 takih istih eksplozijej. Korablj je padl bystro na svoj bok, obratil se i zatonul v morskih vodah. Rossijskij vojenskij flot je stratil svoj najmočniejšij korablj i svoje žitije je izgubilo 217 namorjnikov.
Zato što by byla objasniena pričina eksplozijej na bitevniku "Marija", je byla s'staviena komisija Morskego ministerstva na čele s predsednikom Admirality, admiralom N.M.Jakovlevom. V vremenah rossijsko-japonskej vojny, on je byl vodžom bitevnika "Petropavlovsk" i je byl na glavnem mostiku kogda bitevnik je byl razmetan iz pričin sustretenija s japonskoj minoj.
Razervanij bitevnik je išel pod vodu v kupie s admiralom S.O.Makarovom i štabom 1-ej Tiho-okeanskej eskadry. Samotnij kapitan bitevnika, N.M.Jakovlev je byl eksplozivnoj v'lnoj v'rgnut iz mostika von na morje i potom je byl spasen na pomočnej lodji, ktora je byla poslana, da by s'brala preživučih iz morja.
Členom komisije Morskego ministerstva je byl takože velmo znanij inženier, konstručnij strojitelj korabljov, člen akademije nauk Rossiji, A.N.Krylov, ktorij je byl avtorom zakončenija razsledovanija, prijmutego vsimi členami komisije.

Versije tragedije
Komisija je pregledala tri versije tragedije:
1-Samo-zapalenije strelnego praha
2-Ne ostrožnost pri manipulaciji s strelnim prahom
3-Zlyj zamysl
Posle pregledanija vsih trih versijej tragedije, komisija je doišla k zav'ršeniju, že zaključiti jasne  razvezanije i razrešenije tragedije na osnovie dokazov ne jest možne. Toliko samo jest možno oceniti viero-dostojnost vsih trih versijej jih sravnienijem i tako doiti k objasnieniju niejakih častij tragedije.
Paralerne razsledovanije je vedla takože Sevastopolska policija na čele s p'lkovnikom Redlovym i je bylo v končaniji 1915 g. s'stavieno nezavisno otdielenije kontra-razviedky pri glavnom štabie komandujučim Černomoskemu flotu. Vodžem otdielenija je byl rotmistr Avtamonov prikomandirovanij k Sevastopolskej policiji.
Sedm dnij posle eksplozijej, p'lkovnik Redlov je izviestil načelniku štaba Černomorskego flota: "Medžu namorjnikami i v blizkej okolinie jest možno slyšeti, že eksplozije sut byly udielany zlo-umyslnikami s celjem i namierem ne toliko samo uničiti bitevnik no takože ubiti vodža Černomorskego flota, ktorij svojimi hrabrimi činami v prošlih dnah i razmiestienijem min u Bospora ukončil neprjateljske akcije Turecsko-niemecskih bitevnikov na pobrežiji Černego morja.
Kromie tego, on svojimi energickimi činnami i postupanijem je zapričinil nezadovolnostj medžu členami komandskej družiny, glavno medžu členami s niemecskimi imenami, ktori v byvših vremenah, pod vodžom admiralom Eberhardom, absolutno ništo ne dielali.
No takože tuta špionska versija ne naišla dostatočnih potv'rdienijej.

Dokumenty OGPU
V centralnem arhivie FSB sut d'rženy dokumenty iz ktorih možeme znati, že Sovietski specialni služby takože sut sledovali i hotieli razjasniti tragediju bitevnika "Imperatorica Marija". V dokumentah jest napisano, že v 1933 g., Ukrajinska OGPU v Nikolajevie je razkryla tajnu residenciju niemecskej razviedky, ktora je rabotala tajno, pod plaščem t'rgovej firmy, vodiena Viktorom Eduardovičom Vermanom, narodienim 1883 v gradie Kherson, žijučim v Nikolajevie i rabotajučim jako predstavnik mehaničsko-montažnego s'branija imenovanego "plug i srp".
Celj organizacije - razbitije i razrušenije lodje-strojitelnego programa, ktorij den ot dna pomagaje ulepšovati vojensku i t'rgovu kapacitu flota Sovietskego Sojuza.
Konkretni celji - provodžanije sabotažnih akcijej v Nikolajevskem zavodie imenovanem "Anri Marti" i takože s'branije informacijej o Korabljah tamo tvorienih, ktori sut iz večiny vojensko-bojovi.
Sij najvelikšij strojitelnij zavod je byl zformirovan na osnovie Russkej lodje-strojitelnej akcionarskej kompaniji "Russud", v ktorej sut byly takože s'strojeni bitevniky "Imperatorica Marija" i k njej ravno-tipnij bitevnik "Aleksandr III". Razsledovanije izjasnilo mnogo interesnih faktov imajučih svoje korieny v predrevolučnih vremenah.
Bylo otkryto, že Verman je byl razviedčikom s predrevolučnim izkušenijem. V tečeniji pytanija, on je otkryl svoju špionsku činnost i skazal, že špionom je načal byti v 1908 g. v Nikolajevie, kdie je rabotal v zavodie "Naval" v otdieleniji morjskih mašin.
V špionsku činnost je byl v'vlečen družinoj niemecskih inženierov tego otdielenija kdie je rabotal. Niemecski inženiery Mora i Gana sut jego pregovorili i on je načal rabotati pro Germaniju.
Posle otjezda inženierov Mory i Gany v Germaniju, resultaty raboty Vermana preišli direktno k niemecskemu konsulu Nikolajevu Vinštajtu. Verman je otkryl izčerpajučih dat o njem: "Ja jesm poznal, že Vinštajt jest niemecskij oficier v stepeniji hauptmana (kapitana), že jego prebyvanije v Rossiji ne jest prostij slučaj i on je členom niemecskego generalnego štaba i je dielal veliku razviednu rabotu na juge Rossiji.
Verman takože je poviediel: "Iz vsih tih, ktorih jesm prijmul v špionsku rabotu medžu 1908-1914 g., Ja osobno pamietaju sledujučih imen, Štajveha, Blimke, Najmaera, Linke Bruno, inženiera Šeffera, elektrikara Sgibneva. Oni vsi sut rabotnikami v lodjenih zavodah i imajut pravo vhodienija na korablji, ktori sut v stepeniji s'stava.
V 1933 g. elektrikar A.B. Sgibnev je byl zatvorenij do vezenija. V tečeniji pytanija, on je skazal, že je daval ustne informacije Vermanu o konstrukciji bitevnikov "Marija" i "Aleksandr" v možnostah, ktori je imal i što je znal o jih s'strojeniji i takože o drugih otdielnih častij sih korabljov.
Verman je skazal: " Iz pričin s'branija informacijej, Ja jesm lično v 1908 g.  s'tvoril kontakt s sledujučimi gradami. Sevastopolom, kdie špionaž je vedl agent Vizer, inženier-mehanik zavoda "Naval", ktorij je byl v Sevastopole iz pričin nakazanija našego zavoda, specialno dlja montaže bitevnego korablja "Zlatoust", ktorij je byl tamo montirovan.
Znaju, že Vizer je imal svojih špionskih informatorov v Sevastopole, iz ktorih pamietaju toliko samo konstruktera Ivana Karpova, s ktorim jesm slučajno strečal se.
Iz tego vsego jest dostatočno jasno, že s'strojenije noviejših bitevnikov Černomorskego flota i vključeno bitevnika "Marija" je bylo pod gledienijem agentov niemecskej vojenskej razviedky i jih prioritoj p'rvego stepenija.
Niemci sut byly velmo bezpokojni s rastučim vojenskim potencijalom russkego flota v Černem morji, i oni sut mogli sdielati različnih preventivnih akcijej i diejanijej, da by ne pozvolili Rossiji imati v'rh v sej oblasti.

Dokazanije agenta "Lenina"
Členi OGPU sut šli za granice, da by kontaktirovali byvšego agenta Petrogradskej policije, ktorij je rabotal pod pseudonymom "Lenin" ili "Čarles". Jego realne imeno je bylo Bencian Dolin. Dolin je izjasnil, že v tečeniji p'rvej svietovej vojny, v kupie s mnogimi drugimi agentami političskej policije, je byl preorientovanij na rabotu v oblasti vniešnej kontra-razviedky.
Nasledkom kombinativnih špionskih operacijej je priišel agent "Čarles" v kontakt s niemecskoj vojenskoj razviedkoj i prijmul ot njej nakazanije - ukončiti činnost bitevnika "Marija". Bismark, s ktorim russkij agent se je stretil v Berne, je skazal jemu: "Russkij flot imaje jednu prednostj na Černem morji pred nami. Ta prednostj jest bitevnik "Marija". Kogda bitevnik ne bude, naše vojenski sily budut s'ravnieny i pri ravnosti sil, my izgrajeme.
Na zaprošenije agenta "Čarlesa" v policejnem petrogradskem departmentie, agent je prijmul, s niejakimi dop'lnienijami, nakazanije učestvovati v operaciji, ktora je imala uničiti russkij bitevnik. Posle vračenija v Petrograd, agent je byl včlenien pod vojenski avtority, no nasledkom ne činnosti russkih vojenskih avtorit, je byl stračen kontakt na niemecskih agentov, s ktorimi russkij agent je byl d'lžen stretiti se za dva mieseca v gradie Stokgolmie. Za niekoliko miesecov agent "Čarles" je čital v novinah o eksplozijah na bitevnike "Marija".
OGPU je nikogda ne naišla otvietenije na pytanije: " Kto je izp'lnil misiju niemecskej razviedky na uničenije bitevnika "Imperatorica Marija".

Sudbina bitevnika
"Mariju" sut hotieli dvignuti na pov'rh v 1916 g., no bez uspieha. 8.maja 1918 g. s pomočij komprimovanego vazduha v'čerpanego v germetično zatvorene otdielenija, je byl bitevnik dvignut na pov'rh. No gradžanska vojna, intervencija, posle-vojnove opustošenije krajiny sut zapričinili, že na bitevnik "Marija" je bylo d'lgo zabyto.
Lodj je byla v doke, na drevienih podporah, dnom k v'rhu. V 1923 g., tielo korablja je zatonulo iz pričin izgnilih podpor, poškodienij dok je byl zatopen vodoj. V tečeniji popravky i remontaže doka, korablj je byl premiestien na mielku vodu u vhoda do zaliva.
V 1926 g. je byl razrezan i raz'bran na metalnij otpad. Pozdniej je byla dvignuta artilerijska vieža. Težki 305mm kaliberni pušky iz vieže sut byly upotrebieny i prod'lžili svoju vojensku službu. V 1941-42 g. sut byly upotrebieny pod Sevastopolom, na 30-ej. strelecskej bateriji brežnej obrony, v tečeniji vojenskeho napada na grad. Teški pušky sut zapričinili velike uničenije nastupivšim gitlerovskim vojskam. Toliko 25.junija 1942 g., cena za napadenije 30-ej baterije je byla okolo jedin tysača neprijatielskih vojinov.
Tako je byla zakončena bojova biografija bitevnika, poginučego iz neznanih pričin.

Iz informacijej SP
Svoje imeno i slavnu minulostj je prijmul bitevnik "Marija" ot identično imenovanej glavnej lodi admirala P.S.Nahimova. Lodj admirala Nahimova je byla načelna lodj Russkej eskadry v slavnej bitvie u Sinop iz Novembra 18, 1853 g., ktora je napisala ješče jednu stranicu v letopis slavnih vojenskih izigranijej Andrevskego flota.
Interesno, oba dva korablji toliko samo po jedinom letie služby sut skončili na dnie Sevastopolskego zaliva. Zašto p'rvo imenovana lodj "Marija" je skončila na dnie zaliva jest znano. V avgustie 1854 g. je byla potopena, da by pregradila vhod v Sevastopolskij zaliv i tako zabranila vhodieniju anglo-francuzskej eskadrie.
Što zapričinilo, že drugo-imenovana lodj "Marija" se je potopila v Černomorskih vodah jest ne znano i ostava glavolomkoj.

( prevedeno iz russkego originala http://www.zkracovatko.cz/tHVaJg )

{gitube vid:=uxEL8TcnqCE}

(NS)